Ponikva, vasica v občini Šentjur na Štajerskem, je znana kot rojstni kraj škofa Antona Martina Slomška. Izletniki in pohodniki, radi obiščejo rastišče zaščitene velikonočnice. Vredna obiska je vsekakor župnijska baročna
cerkev sv. Martina, ki si zasluži posebno foto zgodbo.
V Slomškovem letu 2012, ob 150-letnici njegove smrti, so obnovili in uredili staro vaško jedro. Uredili so ploščad pred cerkvijo, paviljon s spominskima ploščama, pot od cerkve do pokopališča pa verjetno še kaj. Da vaščani lepo skrbijo za okolico in zelene površine, smo se prepričali tudi sami.
 |
| Detajl lesenega vodnjaka. Kolo z vrvjo, za dvigovanje vedra z vodo |
 |
| Leseni "štepih" vodnjak |
 |
| Spominska plošča, na cerkvi sv. Martina, v Ponikvi in ohranjen delček znamenitega oreha |
 |
| Župnijska cerkev sv. Martina z župniščem in gospodarskim poslopjem |
 |
| Zvonik cerkve sv. Martina in gospodarsko poslopje |
 |
| Središče starega vaškega jedra Ponikve, je baročna cerkev sv. Martina |
 |
| Dva znamenita ponkovška moža, imata v Ponikvi spominski plošči. Škof Anton Martin Slomšek, se je rodil 26. novembra 1800. na Unišah pri Ponikvi. Geograf in naravoslovec, Blaž Kocen pa se je rodil 24. januarja 1821. v vasi Hotunje, pri Ponikvi |
 |
| Ob cerkvi sv. Martina je, na ogled, delček ohranjenega taborskega obzidja, ki je varovalo pred turškimi vpadi in je bilo zgrajeno 1491. |
 |
| Ponikva leži na majhnih gričkih, ob katerih so vdori, kamor potočki hitro poniknejo. Od tu naj bi prišlo tudi ime vasi |
 |
| Gospodarsko poslopje s kozolcem |
 |
| Vhod v gospodarsko poslopje s strani kozolca, leseno stopnišče |
 |
| Pot od cerkve sv. Martina do pokopališča. Če gremo še naprej pa pridemo tudi do zaščitenega nahajališča velikonočnice |
 |
| Cerkev sv. Ožbalta v Unišah, iz 15. stoletja. V njeni bližini se je rad igral tudi Slomšek. Pravijo, da je že kot otrok, svojim prijateljem obnavljal nedeljske pridige in tako vadil za bodočega kateheta in duhovnika. (zloženka) |
 |
| Lepo urejena okolica župnijske cerkve, sv. Martina |
 |
| Župnišče, zgrajeno konec 18. stoletja |
Ni komentarjev:
Objavite komentar